[ Pobierz całość w formacie PDF ]

�Kaj?�
�Premisli & �
V njenih o�eh so se dvignile solze in se razlile preko pun-
�ic. Razumel sem jo. Kanobelj je stal tik vrat in 0 ele zdaj sem
ga zagledal. Kak0 na jeza me je popadla, kak0 na jeza!
�Izgini, lopov, barbar, izgini!�
Ostala sva sama in jokala sva &
Jeseni v�asih �ene Vlah skozi mesto veliko jato puranov.
Bi� ima v roki, za njimi gre in bije in 0 vrka po perotih in gla-
vah. Purani se neso z dolgimi in iztegnjenimi vratovi, nepre-
trgoma te�ejo in kri�ijo, pa i0 �ejo spotoma zrno, da bi ga
zgrabili na naglem begu. In mi vsi smo kakor ta jata: Vlah 
�ivljenje nas podi po cesti naprej, z bi�em nas o0 vrkava in
119
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
bije, a mi letimo in letimo za zrni. Dalje in dalje, no� in dan
do tistega brega, odkoder popadamo smrti v �relo. In celo
pot �vi�ga nad nami bi�, rohni v na0 a u0 esa kletev in zmer-
janje Vlaha in njegova surova, brezobzirna natura. Glej, tik
matere pobije z bi�em sina, tik h�ere tre0 �i po o�etu, tik dru-
�ice po drugu. O gorje mi! Zaletel sem se vstran za grmom in
njegov jermen se je ovil moje glave. Kako skeli, kako jemlje
pamet! Zadet sem, tu v blatni lu�i so mi klecnile noge, sese-
del sem se, vas, ki hrumite in 0 umite dalje po �ivljenjski ces-
ti, vidim v megli in v prahu. Na cilju sem �e, opravil sem,
mrtev le�im, pri�enjam razpadati, gniti. Ho, a vi bu�ite kakor
divji lov, ki grmi v kresnih no�eh preko na0 ih host, ho, dre-
njate se, prerivate, ali kam, ali kam? Smrti v golt, purani!
III
Nisem 0 e mrtev. Popoldne, ko se mi vrne senca mo�i, zlezem
s postelje, zgrudim se v naslonja� tik mize in vzdihujem in
lovim sapo od te dolge poti. Desnica tiplje do peresa in pi0 e.
O, kak0 ne so te �rke! Zveri�ene, raztrgane  s to vojsko ne bo
zmage. Sonce sije, rde�i se listje in pono�i kri�ijo ptice, ki se
selijo na jug. Vstanem, privle�em se do okna in molim glavo
v no�. Lu�i mesta so jih zmotile, ta svetloba, porazdeljena po
ulicah in trgih, se je zbrala nad hi0 ami in jih zme0 ala. Kam,
kam? Izgubil sem se, lu� �ivljenja mi je zme0 ala um. Ne naj-
dem se ve�.
Na0 e stanovanje je lepo in veliko. Po stenah slike, v spre-
jemnici �rn svetel klavir, ki v�asih zapoje veselo, kakor bi za-
zvonilo. In preproge po tleh  0 iroke in mehke, ki glu0 e ko-
120
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
rake in jih pijo kakor suha zemlja vodo. Dopoldne, ko le�im
0 e trd in omamljen na postelji, priska�e do mene preglasen
smeh in me zbode v uho kakor z iglo. Nekdo je na obisku pri
moji �eni. To je tam dale� v �etrti sobi, kjer visi na steni ve-
lika slika z rumenim levom, kraljem no�i.
Zjutraj, ko posije sonce, pride �ena v ohlapni doma�i oble-
ki, bleda in trudna. Stopi k moji postelji in me gleda. Moje o�i
so nervozne, zbegane in njen obraz trepe�e in odskakuje v
mojih pogledih. Prej so delali z menoj kakor z otrokom. Tega
nisem smel piti, tega ne jesti, tega ne oble�i. Zdaj delam, kar
ho�em, jem, kar ho�em, pijem tudi �rno vino in �ganje.
Sedela je tako tik mene ob vzglavju, nasproti odprtemu
oknu. Razgledal sem se; bilo je proti ve�eru. Krona kostanja,
ki je cvetel spomladi rde�e, in kos neba, ki ga je obzarjala ve-
�erna zarja, je odseval v njenem o�esu. In kakor na starinski
miniaturi je bilo vse drobno, fino ali jako �alostno ubrano.
�rno in rjavo listje je padalo nekam za trepalnice, zadaj je
umirala lu�.
Zazvonilo je, oglasil se je glasovir.
�Ali je Kanobelj?�
�Da!�
Od0 la je tja dale� v �etrto sobo in zapirala za seboj tiho in
trdno vrata. In �ez dolgo, okoli polno�i, sem se vlekel za njo,
ogrnjen z rjuho, ki sem jo strgal s postelje. Nista imela lu�i.
Okno je bilo odprto in mesec je sijal. Sesedel sem se v naslo-
nja� nasproti zrcalu. O, groza, kak0 en sem bil! Zelen, brez
mesa, brez krvi, razmr0 enih, kvi0 ku in na vse strani 0 trle�ih
las. Rjuho sem ti0 �al nase.
�Torej ti si, prijatelj moj Kanobelj!�
Oba sta sedela na zofi blizu okna. Gledala sta me.
121
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
�Nisi sam & o, jaz to vse razumem. Umrl bom, a zlo, ki se
je nabralo v tej hi0 i, ne umrje z menoj. Greh ostane gre0 niku.
Za ve�no si uni�ena, �ena, in to uni�enost izhlapeva0 in izdi-
hava0 po teh sobah. Ali te ne du0 i, Kanobelj? Pljuni, pljuni!
Tam v omari je denar, ki se ga dr�i mrzel �love0 ki pot. Jaz
�ivim od njega! Fej, grom in peklo!�
Govoril sem na glas, ostro, s diskantom, ki mi je povzro�al
bole�ine v �eljustih in v grlu.
�Moj prijatelj pri moji �eni! No�em te videti, Kanobelj, naj
oslepim! Prijateljstvo ni ve� �ast! Gorje mi, kaj je 0 e sveto, kaj
veliko, mogo�no v �ivljenju? Blato gazi0 , z blatnimi rokami si
bri0 e0 blatne o�i, o fje, slepec! Jesenski pti�i so vpili: Kam, in
tudi jaz: Kam? �rne, sapaste no�i, in ti misli0 dale� in globo-
ko. Bodi zlo na svetu, bodi grdobija, ostudnost, nizkost, da ti
gomazi po hrbtu. Ubijajte o�ete, ubijajte matere, davite otro-
ke! A �ednosti, �asti ne me0 ajte s smradom, ne zalivajte z
gnojem! Naj se ne pretopi drugo z drugim & kako bo0 �ivel,
lopov? Ostudnost je �istost, krepost je sramota. Lu�i ni, sence
ni! Potegnite me�, sekajte po glavah, sekajte, srakoperji!�
�O, strahota, kako se je godilo meni! Jemal sem iz dobre
desnice, kar je polagala vanjo gnila levica. Zatrimo brozgo,
srakoperji, razkljujmo jo! Mi smo �eljni lu�i, mi smo �eljni
resnice! �elimo greha in �elimo svetosti, ne vlij nam v usta,
o Bog, mlake!�
Nenadoma sem opazil, da nimam ve� glasu. Samo �util
sem, da kri�im, a sli0 al nisem. Kje je bil moj glas? �e mesece
in mesece sem 0 epetal in zadnje �ase �e te�ko, da me ni nih�e
ve� razumel.
Dvignil sem se pobit, osramo�en, brez zmage, a vedel sem,
kaj ho�em. Pohodimo 0 korpijone!
122
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
Pri0 la je no�, ko sem napel v njej vse svoje sile, da sem nalil
�a0 ico �ganja in jo izpil. Za njo drugo, tretjo, �etrto. Pri�gal
sem lu�. Vzel sem z mize revolver in pregledal naboje. Od0 el
sem iz svoje sobe v dolgi spalni srajci. Vrata niso 0 kripala, ali
v kolenih in gle�njih so 0 krtale moje kosti. Klel sem.
Priplazil sem se v tretjo sobo, kjer je spala ona. Zunaj jas-
na no�, okna nezastrta, v sobi svetloba belega snega in me-
se�ine. �tefanija spi mirno in trudno. Eno roko ima na odeji,
izpod zgornje ustnice se sveti �etvero belih zob v polkrogu.
Na glavi ima ro�nato no�no pokrivalo.
Da bi imel pri roki 0 e kozarec �ganja, 0 e kozar�ek!
Dvignem oro�je, pogledam. Iztegnem desnico, naravnam
in ho�em skr�iti kazalec k jezi�ku. Vsi vragi, prst je lesen! Tu-
di sredinec je lesen, tudi palec! �krtam z zobmi, preklinjam!
Hudi�i, pomagajte! Pomagam z levico, sujem, stiskam 
Tresk  [ Pobierz całość w formacie PDF ]