[ Pobierz całość w formacie PDF ]

{tudentov.
Fredu in Georgu pa se je vse to zdelo zelo zabavno. Po hodnikih sta
vedno hodila nekaj metrov pred Harryjem in vpila: "Umaknite se,
Spolzgadov potomec prihaja! Pozor, resni~no hudoben ~arovnik prihaja!"
Percy tega nikakor ni odobraval.
"To ni sme{no," ju je hladno okaral.
"Spravi se nam spod nog, Percy," ga je z zaigrano oholostjo zavrnil
Fred. "Harryju se mudi."
"Ja, pred naslednjo uro mora v Dvorano skrivnosti na skodelico ~aja s
svojim zlim slu`abnikom," se je zahihital George.
Tudi Ginny se to ni zdelo sme{no.
"Nehajta," je zacvilila vsaki~, kadar je Fred na ves glas vpra{al
Harryja, kdo bo njegova naslednja `rtev, ali ko se je George pretvarjal,
da Harryja odganja s ~esnovo kito.
Harryja ni jezilo, da se delata norca. Pravzaprav se je po~util bolje,
saj se je o~itno vsaj Georgu in Fredu zdelo nemogo~e, da bi bil
Spolzgadov potomec. Njune nor~ije pa so parale `ivce Drecu, ~igar obraz
je bil bolj kisel vsaki~, ko ju je zagledal.
"Tak je zato, ker ga mika, da bi se razkril," je razglabljal Ron.
"Dobro ve{, da ne prenese, ~e je kdorkoli pri ~emerkoli bolj{i od njega.
Zdaj pa si mu pobral celo zasluge za najhuj{e packarije."
"Kmalu mu bomo posvetili," je zadovoljno izjavila Hermiona.
"Mnogobitni napoj je `e skoraj pripravljen in razkrinkali ga bomo."
Kon~no je bilo semestra konec in nad grad se je spustila ti{ina,
globoka kakor sneg na grajskem parku. Harryju se nikakor ni zdela
`alobna, prej pomirjujo~a. U`ival je, saj so imeli s Hermiono in
Weasleyjevimi gryfondomski stolp samo zase. Igrali so se lahko, kolikor
so hoteli glasno, ne da bi pri tem koga motili. Dvoj~ka in Ginny so se
odlo~ili, da ostanejo na {oli in ne gredo s star{i v Egipt obiskat Billa.
Percy, ki je vihal nos nad njihovim otro~jim obna{anjem, je redko
posedal v gryfondomski dnevni sobi. Domi{ljavo jim je povedal, da je
ostal na {oli med po~itnicami samo zato, ker je predstavnik {tudentov in
mora v teh te`kih trenutkih podpreti profesorje.
Bo`i~no jutro je bilo mrzlo in belo. Harryja in Rona, ki sta bila
sama v spalnici, je zbudila Hermiona. Navsezgodaj je vdrla k njima in
jima prinesla darila.
"Zbudita se!" je vzkliknila in odgrnila zavese.
"Hermiona, dobro ve{, da ne sme{ hoditi sem," je zagodrnjal Ron in
si z roko pokril o~i, da bi jih obranil pred svetlobo.
"Vesel bo`i~," se je namrdnila Hermiona in mu vrgla darilo. "Skoraj
celo uro sem `e pokonci, v napoj sem vme{ala {e malo mre`ekrilnih
mu{ic. Pripravljen je."
Harryja je to v trenutku prebudilo in sedel je.
"Si prepri~ana?"
"Popolnoma," je prikimala Hermiona in odrinila podgano [krabo, da
je lahko sedla na konec njegove postelje. "^e mislimo na~rt izpeljati, ga
moramo {e danes."
V tistem trenutku je v spalnico priprhutala Hedwig, ki je v kljunu
prinesla zelo majhen zavitek.
"@ivio," jo je Harry veselo pozdravil, ko je pristala na njegovi postelji.
"Pa ne, da spet govori{ z mano?"
Sova ga je prijazno pogrizljala po u{esu, in to je bilo za Harryja
veliko lep{e darilo od tistega, ki mu ga je prinesla. Poslali so mu ga
namre~ Dursleyjevi. V njem sta bila zobotrebec in kratko pismo, v
katerem so ga spra{evali, ~e bi morda lahko ostal na Bradavi~arki tudi
med poletnimi po~itnicami.
Ostala darila, ki jih je Harry dobil za bo`i~, so bila veliko lep{a.
Hagrid mu je poslal {katlo karamelnih bonbonov, ki pa se jih je Harry
odlo~il najprej omeh~ati nad ognjem in {ele nato pojesti. Ron mu je
podaril knjigo z naslovom Leteti s Kanoni, polno zanimivih podatkov o
njegovem najljub{em mo{tvu quidditcha. Hermiona mu je kupila
dragoceno pisalo iz orlovskega peresa. V zadnjem zavitku pa je Harry
na{el nov, nakva~kan pulover, ki mu ga je skupaj s ~e{pljevo torto
poslala gospa Weasley. Njeno vo{~ilnico, ki je bila zavita z darili, je
prebral z ob~utkom krivde. Spomnil se je na avtomobil gospoda
Weasleyja, ki ga nih~e ni videl, odkar je tre{~il v vrbo mesarico.
Na to, koliko {olskih pravil bodo prekr{ili, ko bodo zau`ili mnogobitni
napoj, raje ni niti pomislil.
Vsi trije so se nekoliko bali morebitnih stranskih u~inkov napoja. A
niti to jim ni skalilo veselja pri bo`i~ni ve~erji.
Velika dvorana je bila videti sijajna. Ne le da je v njej stalo deset
bo`i~nih jelk, ki jih je pokrivalo ivje, s stropa pa so viseli debeli {opki
omele. Poleg tega je v njej naletaval topel in suh za~aran sneg.
Dumbledore je prevzel vlogo dirigenta in skupaj so zapeli nekaj bo`i~nih
pesmi. Pri tem je Hagrid pel glasneje z vsako ~a{o jaj~nega likerja, ki jo
je zvrnil. Percy je zbrane pogosto za~udeno vpra{al, ~emu se hihitajo. Ni
namre~ opazil, da mu je Fred za~aral priponko, na kateri je zdaj pisalo
,Predstavnik {~urkov'.
Posmehljive opazke, ki jih je o njegovem puloverju za mizo
Spolzgadovcev spu{~al Dreco, Harryja niso prizadele. "Z nekaj sre~e," si
je mislil, "bo `e ~ez nekaj ur dobil, kar si zaslu`i."
Komaj sta Ron in Harry pojedla tretjo porcijo pudinga, `e ju je
Hermiona nagnala iz dvorane, da bi se do konca dogovorili glede
njihovega na~rta.
"[e vedno potrebujemo del~ke tistih, v katere bi se radi spremenili,"
ju je opomnila, kot bi ju po{iljala v trgovino po pralni pra{ek. "Najbolje
bo, ~e dobita kaj od Crabbeja in Goyla. Drecova najbolj{a prijatelja sta,
njima bo povedal karkoli. Poleg tega pa moramo tudi poskrbeti, da nas
Crabbe in Goyle ne bosta presenetila, medtem ko ga bomo zasli{evali."
Fanta sta jo osuplo gledala, ona pa je mirno nadaljevala: "Vse sem
`e premislila." Pomolila jima je zajetni ~okoladni tortici. "Napolnila sem
ju s pra{kom smr~a{kom. Vidva poskrbita samo za to, da ju bosta
Crabbe in Goyle na{la. Saj vesta, kako sta po`re{na. Gotovo ju bosta
takoj stla~ila v usta. Ko pa bosta zaspala, jima izpulita nekaj las in ju
zaprita v najbli`jo omaro."
Harry in Ron sta se nejeverno spogledala.
"Hermiona, po mojem to ne..."
"Si pomislila, kaj vse gre lahko narobe..."
A Hermionine o~i so se jekleno zalesketale, precej podobno, kot
so se v~asih ble{~ale o~i profesorice McHudurre.
"Brez tistih nekaj las Crabbeja in Goyla je napoj povsem neuporaben," je [ Pobierz całość w formacie PDF ]